BARBARA PINTER ZUPANČIČ

Upravičeni ste do življenja iz veličine!

Pomanjkanje je Laž. Zadostnost je Resnica.

Poznate strah pred pomanjkanjem?
Pomanjkanje je velika Laž. Zadostnost je Resnica.

Ne glede na to kdo smo, kje živimo, kaj delamo, prežeti smo z komunikacijo, česa ni dovolj. Bodisi da je to denar, čas, zdravje, spanje, počitek, prosti čas, voda, hrana, delo, dobiček, moč, nisem dovolj suha, nisem dovolj izobražena … Takoj, ko zjutraj odpremo oči, nas že preplavi občutek »nekaj ni dovolj«: premalo sem spala, še vedno sem utrujena, danes bo napet dan, bom imela dovolj časa, da naredim vse? Večino časa preživimo v besedah razlag, pritoževanja, skrbi, da nimamo in ni dovolj. Vedno smo neprimerni, neizobraženi, vedno zamujamo, vedno zgubljamo … Skratka, vedno je pomanjkanje nečesa.

Ta mantra »ni dovolj« je postala privzet način neizpolnjenega življenja. »Ni dovolj« je razlog in vzrok, da ne napredujemo, da ne rastemo. Saj poznate: »Ko bom imela čas, se bom udeležila te delavnice. Ko bom imela denar, si bom kupila to knjigo ipd.«

Živimo s pomanjkanjem kot temeljno predpostavko življenja. To je leča skozi katero gledamo naše življenje. In ta slika nas vodi v strah zaradi katerega se pehamo v več, za več. Zato iščemo več zunaj nas, da nas bo osrečilo in izpolnilo.

Pohlep in strah pred pomanjkanjem sta umetno ustvarjena. Poglejte v naravo. Tega v naravi ni. In naravno je, da tega tudi v človeški rasi ni. Pomanjkanje je LAŽ.

Spoznajmo 3 laži pomanjkanja:

  1. »Ni dovolj«: Ni dovolj za vse. Nekdo mora izpasti. Preveč nas je, da bi bilo za vse. Ni dovolj zraka. Ni dovolj časa. Ni dovolj denarja.
  2. »Več je bolje«: Normalen odziv na prvo laž. Torej če bom imela več, bom bolj srečna. Hlepeti po več nas usmerja v prihodnost in odvrača pozornost od danes, od tega kar že imam, čemur sem in moram biti hvaležna. Več je bolje, je lov brez konca. Kajti nikoli ni toliko dovolj, da bi bili zadovoljni. Je skoraj neke vrste odvisnost, beg pred realnostjo. »Več je bolje«, nas peha v dokazovanje, da smo uspešni skozi finančni uspeh in zunanje dosežke. Če nas vodi to prepričanje, tudi druge ocenjujemo skozi zunanje dosežke, pozabljamo pa na nemerljive notranje darove, na pogled znotraj, za celostnost, ki radosti.
  3. »Tako pač je in se ne da spremeniti. Ni dovolj za vse, več je definitivno bolje in ljudje, ki imajo več, so vedno drugačni od nas. Njim je to dano, podarjeno. Ni pošteno, ampak tako pač je.« Če nas oklepa ta miselnost, smo v zanki, ki nas zadržuje, da ne moremo naprej. Kajti tako kot je, nima rešitve. Ta odpor nas ohromi, čutimo se cinične, brezupne, nemočne. Je tudi predajanje moči tistim, ki to imajo, ki to so.

Spoznajmo, da je Zadostnost Resnica, ki osvobaja. Poglejmo v naravo in sprejmimo, da je vsega zadosti, da je za vse dovolj.

Vsega je dovolj. In to ne v smislu zneska, količine. Namesto da iščemo več, premišljeno cenimo, kar že je, kar že imamo. To je zavestno dejanje in namera, da spremenim pogled na svoje življenje, ker vse že imam in sem dovolj.

Samozadostnost je vsebina, ki jo pripeljemo od znotraj in nas opominja, da če se ozremo okoli sebe in v sebe, bomo ugotovili, kaj potrebujemo, kaj si želimo, kaj je naše hrepenenje. In sprejmemo, da je vsega dovolj.

Ko živimo v kontekstu zadostnosti se srečamo z naravno svobodo in integriteto. Zavežemo se življenju iz občutka lastne celovitosti namesto obupanemu hrepenenju po celovitosti.

Do naslednjič. Bodite ljubeči in nežni do sebe.

small_divider_2

 

Varovanje zasebnosti in splošni pogoji